GROZNI GAŠPERJI smo na svojem tretjem obisku pravljičnega krožka pozabili na čarovnije, skrivnosti in ostale strašljivosti, s katerimi smo se ukvarjali v preteklem mesecu. Pravljica, ki smo jo tokrat poslušali, je bila bolj poučnega značaja. Zmajčku Puhiju, prijaznemu zmajčku, ki živi srečno življenje s svojo družino, se nekega dne v ušesu naseli neprijazna stvarca. Sliši na ime Trmica in mu začne prišepetavati na uho. Zmajček sprva verjame njenemu besedičenju, na koncu pa vendarle ugotovi, da mu govori same neumnosti in da se je ne splača poslušati. Iz pravljice smo se naučili, da z nenehno jezo, nerganjem in prepiranjem v življenju ne bomo prišli daleč!
A Grozni Gašperji dokazujemo, da malce trme včasih vendarle ne škodi, temveč celo koristi! Učenci pravljičnega krožka letos sodelujemo pri projektu »Beremo z Mačkom Murijem« in bomo pri njem sodelovali tudi z učenci neke druge slovenske osnovne šole. Odločili smo se, da se v ta namen predstavimo drug drugemu. In kaj smo ugotovili? Ugotovili smo, da se najbolje opišemo, če se enostavno – NARIŠEMO.
V roke smo zato vzeli ogledalca in s svinčnikom na list papirja zarisali poteze svojih obrazov. Ugotovili smo, da je včasih kar težko prerisati tisto, kar vidiš v ogledalu, a seveda se z malo volje in trme (!) da tudi to. Naslednjič bomo svoje podobe opremili še z barvami in kratkimi opisi nas samih.
Vaši pravljičarji!
Luštna zamisel in krasni portreti!
OdgovoriIzbriši