Končno se je zgodila noč, ki smo jo pravljičarji pod vodstvom naših mentoric Alene Munda in Urške Sotler nestrpno pričakovali že celo šolsko leto. Tako se je 30. in 31. maja zgodila začarana noč v šoli. Zakaj začarana? Zato, ker smo si pričarali čudovito čarobno vzdušje in ker sta naši mentorici za nas pripravili kup trenutkov, ki nam bodo še dolgo ostali v spominu. Seveda nas je zelo zanimalo, kaj vse sta nam pripravili; vedeli smo, da bomo brali pravljice in ustvarjali, kot to vedno počnemo na naših tedenskih druženjih, a kaj nam še pripravljata, je bilo presenečenje. Tisti, ki ne hodite k pravljičnem krožku, sploh ne veste, kako imenitno je prespati v šoli in početi še tisoč zanimivih stvari. Začelo se je popoldan, ko smo se vsi skupaj zbrali v šolski knjižnici. Ker je bila to začarana noč, smo se najprej okrepčali z začaranim napitkom. Kar malo smo pomišljali, ali bi ga spili ali ne. A slina polža lazarja s posušenimi murvami III. OŠ Celje je bila prav okusna. Po pravljici, ki nam je že nakazovala, kaj skritega nas še čaka, smo se lotili ustvarjanja naših čarobnih mačkonov. Pobarvali smo jih in jih pustili, da se posušijo, saj se je iz kuhinje že vil slasten vonj po palačinkah, ki jih je za nas pekel gospod Toni. Po večerji pa smo se odpravili na lov za zaklad. To je bilo šele zabavno! Uganke so nas vodile po Celju, zvočni signal pa je nakazoval, kje je skriti zaklad skrit. Prav vse smo našli in se posladkali smo se z nagradami. Končni cilj lova na skriti zaklad je bil primeren našemu krožku – prispeli smo namreč do Osrednje knjižnice Celje, kjer je potekal festival vseustvarjalnosti. Dekleta so se razmigala na zumbi, fantje pa na igralih. A miganja še ni bilo konec. Ko smo prispeli v šolo, smo se igrali različne gibalne igre. Nekateri bolj zavzeto, drugi manj, tretji pa so se že zavili v tople spalne vreče in brali knjigo, ki so jo prinesli s sabo. Klepetanje je počasi pojenjalo in nekateri prej, drugi kasneje smo utonili v zaslužen spanec.
Naslednji dan smo bili pokonci že malo čez sedem. S pomočjo mačka Vilibalda, ki je želel biti glavni v knjigi z istoimenskim naslovom, smo se dokončno prebudili. Po zajtrku je bil čas, da naši začarani mačkoni končno dobijo pravo podobo. Napolnili smo jih, da so bili prijetni na otip kot sam Vilibald, mi pa smo pripravili presenečenje za naše starše, ki so ob pol desetih prišli po nas. Pripravili smo jim čarobno mešanico – malo keksov, sladoleda, nutele, smetane in na vrhu, kot pika na i malo jagod. Zelo okusno je bilo, so povedali starši, in si z veseljem zapisali recept. Mi pa smo z razočaranjem ugotovili, da je naše začarane pravljične noči konec. Domov smo odšli z nasmehom na obrazu, saj je naša pravljična začarana noč odlično uspela.
Ostale fotografije si lahko ogledate na
TEM naslovu.
Se vidimo spet naslednje leto v naši pravljični ustvarjalnici!
Vaši pravljičarji
