sreda, 30. januar 2013

Čestitamo!

Minuli vikend je na državnem prvenstvu za dečke in deklice do 12 let (U12), ki je potekalo v Slovenski Bistrici, učenka četrtega razreda, naša pravljičarka Iza Zakošek osvojila odlično tretje mesto v teku na 60 m. Uspeh je toliko večji, ker je tekmovala z dve leti starejšimi tekmovalkami! Družbo ji je delala tudi naša sovica Oka!
Iza, čestitamo!

četrtek, 24. januar 2013

V ponedeljek, 28. januarja ...

... bodo imeli pravljični krožek Mački Muriji.

O miški, ki je brala pravljice in češnje

Miška Špela  je strastna bralka, zato svojo knjigo pravljic, v kateri se skrivajo najrazličnejše modrosti in pravljične skrivnosti nenehno prenaša s seboj. Želi si, da bi z njo razveselila tudi prevzetnega, a nikoli zadovoljnega leva Hvastjo, ki pravljic ne mara. Jesti se jih ne da, zato so nekoristne, nerga in sitnari Hvastja. Lev, ki  se mu namesto knjige zahoče slastnih češenj z vrha drevesa, ubere bližnjico, da bi se polastil rdečih sadežev - kar preko balkonske ograje se požene v krošnjo. To pa ni prav dobra izbira, in tako hvalisavi ter ne preveč bistri Hvastja z velike višine pristane na trdih tleh. Miška Špela je bolj preudarna in se problema loti premišljeno. Po nekaj neuspelih poskusih se odloči uporabiti svojo knjigo pravljic, ki jo podstavi pod lestev, potem pa klin za klinom spleza na vrh in se napoka češenj. Kdor kot miška Špela zaupa pravljičnim močem, lahko torej bere oboje: pravljice in češnje. Še več. Celo zagrizene dvomljivce, kakršen je lev Hvastja, mu lahko uspe spremeniti v navdušene bralce.

Tudi mi smo dobri bralci, a po dobri pravljici se prileže tudi ustvarjanje. Kaj bi lahko nastalo iz naše tokratne pravljice? Predlogov je bilo kar veliko: lev, češnje, lestev...kaj pa miške? Jaa, miške ... mi smo izdelali vsak svojo dišečo miško, ki smo jo napolnili s sivko. Tako bo odganjala molje v omari ali pa nam bo delala družbo na polici. Kar oglejte si naše krasne miške!








 Vaši pravljičarji!
 

sreda, 16. januar 2013

V ponedeljek, 21. januarja 2013 ...

... bodo imele pravljični krožek Muce Copatarice.

Z osornim medvedom v Grčijo

Ker smo pravljico, ki so jo prejšnji teden poslušale MUce Copatarice, že poznali, smo potegnili s knjižne police knjigo Osorni medved. Jo poznate?

Osorni je bil medved. Ogromen, velik medved. Ogromen, velik, mrk, godrnjav, siten, čemeren medved.
Nekega jutra pa je Osorni Tečnež srečal malo zajčico, ki je visela z veje in v rokah stiskala padlo zvezdo. Mala zajčica je hotela rešiti vse padle zvezde, ki jih je našla, zato je potrebovala prijaznega prijatelja, da bi ji pomagal. Osornež seveda ni hotel  prijatelja, a zajčica je bila zelo odločna…
Prejšnji teden je medveda raznežila mala miška, tokrat pa je to uspelo mali zajčici. Osornega Tečneža je spremenila v srečnega medveda.

Mi pa smo se, tako kot so to počele muce Copatarice, odpravili v Grčijo. Iz gline smo izdelovali hiške, ki so nas spomnile na morje, medtem ko je zunaj naletaval sneg. Pa še nekaj nas je presenetilo. Med tem, ko smo bili na počitnicah, je eden izmed dobrih mož pustil nekaj za nas pod smrekico. Zelo smo se razveselili darilc in zadovoljni odšli proti domu. 







Vaši pravljičarji!

sreda, 9. januar 2013

V ponedeljek, 14. januarja 2013 ...

... bodo imeli pravljični krožek Mački Muriji.

Potujemo v Grčijo ...

Samotarski medved je prepričan, da ne mara obiskovalcev. Ima celo napis na vratih svoje hiške:
NE MOTI! OBISKI PREPOVEDANI
A nekega dne na vrata njegove hiške potrka majhna siva miš, ki se ne da kar tako odgnati. Medved se jezi in trudi na vse načine pregnati  drobno obiskovalko. Majhna miška z žarečimi očkami pa ga kljub vsemu s svojo vztrajnostjo prepriča, da je lepo, če nisi osamljen in imaš prijatelje.

Najbrž vam sploh ni jasno, zakaj mi potujemo v Grčijo in kaj ima pravljica o samotarskem medvedu s to državo na jugu Evrope? No, naj vam izdamo. V letošnjem šolskem letu bomo pri projektu Evropska vas preučevali grške otoke. Eden izmed njih je tudi Santorini, ki slovi po čudovitih belo-modrih hiškah, postavljenih v hrib nad sanjskimi plažami. Ker smo se odločili, da bomo takšne hiške iz gline poskušali izdelati tudi sami, smo najprej poslušali zgodbo o samotarskem medvedu, ki čuva svojo hiško kot zaklad. A tudi zaklad je dobro deliti s prijatelji.

Mi pa smo se lotili grških hišk. Malo smo si jih ogledali v knjigah in na slikah. Prav videli smo se na čudovitih plažah, ki jih obdajajo. A na morje bomo morali kar malo počakati. Pa tudi na to, da bodo naše hiške gotove. Najprej smo jih pustili počivati, a brez skrbi, da vam bomo pokazali sliko, ki bo nastala iz naših grških hišk. 







Vaši pravljičarji!