Živali po Miroju

Se spomnite naših živali, ki smo vam jih pokazali pred dvema tednoma? Živali, ki smo jih naslikali po španskem slikarju Joanu Miroju, so tokrat dobile končno obliko. A še prej smo prebrali pravljico ... o živalih na kmetiji. Njen naslov je bil Na kmetiji dinozavrov. Jaka skrbi za svoje dinozavre. Vsak dan mora zgodaj vstati, saj ga dinozavri potrebujejo. Živali je treba nakrmiti, jih skrtačiti, poskrbeti za mladičke, zaliti rastline, očistiti ribnik in še in še. Dela nikoli ne zmanjka, če si doma na kmetiji. Kaj pa, če Jaka na kaj pozabi? Če pozabi zapreti vrata ... se zgodi nekaj čarobnega. Preberite si, kaj, v tokratni pravljici z zanimivimi ilustracijami. Potem pa si oglejte naše živali. Prav ponosni smo nanje in na razstavo, ki je nastala v šolski knjižnici in s katero smo se bolj posvetili naši državi pri projektu Evropska vas, Španiji. A to še ni vse, le spremljajte nas!

Vaši pravljičarji!

Radi pišemo z roko

Pisanje z roko je izvirna človekova aktivnost in pomembna spretnost. Spretnosti razvijamo z vajo. Raziskave kažejo, da naši možgani bolje delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z računalnikom. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu zadrži dlje časa. Pri pisanju z roko se nam utrne več idej, ohranjamo pa tudi dolgotrajnejšo pozornost. S tem prispevamo k ohranjanju finih motoričnih spretnosti, ki so potrebne za večstranski razvoj osebnosti. V tednu med 21. in 25. 1. poteka Teden pisanja z roko, ki smo se mu priključili tudi učenci interesne dejavnosti Pravljična ustvarjalnica. Ker bomo kmalu praznovali slovenski kulturni praznik, smo najprej prebrali knjigo O dečku, ki je pisal pesmi, potem pa smo se odločili, da z roko zapišemo Prešernovo Zdravljico. Izbrali smo pisane in tiskane črke ter zapisali kitice Zdravljice najlepše, kot smo lahko. Kako nam je uspelo, si oglejte na spodnjih fotografijah, pripravljamo pa tudi razstavo ob slovenskem kulturnem prazniku.

Vaši pravljičarji!

Živalski ringaraja

Pravljica današnje pravljične ustvarjalnice se dogaja na kmetiji. Živali dobijo obvestilo, da na njihovo kmetijo prihaja nova žival, kenguru. Kenguru? Kaj pa kenguru sploh zna? Kaj če kikirika? Potem bo petelin izgubil svojo službo? Kaj če daje mleko? Potem se lahko krava kar poslovi od svojega delovnega mesta. Kaj če? Kaj pravzaprav počne kenguru? Oh, marsikaj, predvsem pa je odlična varuška!
To prijetno pravljico smo prebrali zato, da se spoznamo s slikami španskega slikarja Joana Miroja, ki na svojih zanimivih slikah pogosto upodablja živali. Pa to niso prav navadne živali. Take so, ki jih moraš kar nekaj časa gledati, da jih vidiš. Tudi mi smo se preizkusili v slikanju živali. Takih "po mirojevsko". Kako nam je uspelo, boste videli naslednjič, ko jih dokončamo, danes pa le začetek našega ustvarjanja.
Bil pa je danes tudi prav poseben dan za vse nas. Z današnjim dnem namreč odhaja na drugo šolo, prav na drugi konec Evrope naš ustvarjalec Alija. Zaželeli smo mu vse najboljše na novi poti ter mu poklonili predpasnik, s katerim bo lahko ustvarjal v kuhinji, posladkal pa se bo s pravimi belgijskimi čokoladkami. Pa še nekdo je praznoval v četrtek, to je naš gospod Tadej. Vse najboljše!

Vaši pravljičarji!

Pokakana zgodbica

Zgodba, ki smo jo prebrali tokrat, je pokakana. Res! Govori namreč o kakcih, ki so jih pridelale štiri krave. In ker je v njej več kakcev kot krav, to ni kravja, temveč pokakana zgodbica. Krave Marija, Nina, Katja in Lara se odločijo, da kakcev v njihovi zgodbi ni dovolj, da jih je potrebno pridelati več. Kako so to storile, si preberite v tej zanimivi zgodbi. In zakaj smo tokrat brali o kravah. Pardon, o kakcih? Ker v letošnjem šolskem letu v okviru projekta Evropska vas preučujemo Španijo. In Španija je znana po bikoborbah. Bikoborbe so se v Španiji pojavile sredi 18. stoletja, zanje pa vzrejajo posebno pasmo bikov. Z matadorjem se spopadejo le tisti mladi biki, ki tehtajo več kot 460 kg. Španski slog bikoborbe se imenuje corrida de toros. V tradicionalnem boju se z dvema bikoma posamezno pomerijo trije matadorji (najboljši bikoborci). Mi pa smo se odločili, da izdelamo prikupne bikce iz krožnikov, ki lahko služijo tudi kot maske.

Vaši pravljičarji!

Lov na ponovoletni zaklad

Srečno v letu 2019!

Ste kdaj osamljeni? Prav gotovo med počitnicami niste bili, saj vas je obdajalo praznično vzdušje z vašimi domačimi. Družili smo se in veselo vstopili v leto 2019. Naj bo zanimivo, veselo, zdravo in zadovoljno za vse vas in vaše bližnje.

Kar takoj, ko smo spet prišli v šolo, pa je bil čas za naš pravljični krožek in tokrat smo prebrali pravljico Izgubljen & najden. Govori o dečku, ki najde pingvina. Sprašuje se, le od kod se je vzel,. Potrudi se, da pingvina odpelje nazaj domov, kamor spada. Pa res spada tja ali je bil samo osamljen? Kmalu deček spozna, da je tudi sam nekoliko sam. Da so vse pravljice, ki sta si jih prebirala, brez prijatelja nekako prazne. Če nimaš prijatelja, se vedno počutiš nekoliko osamljenega. Upamo, da vam jih v tem letu ne zmanjka, da se boste lahko veliko pogovarjali in igrali skupaj. Pa tudi brali.

V drugem delu našega tokratnega druženja pa je potekal prav posebni lov na zaklad. Ponovoletni lov na zaklad,. S pomočjo ugank smo dobili lepa darilca, ki nas bodo spominjala na naše pravljično druženje.

Pa še to. Kaj je to?

Majhne, tanke in debele,

žalostne so in vesele,

na policah tiho ždijo

in skrivnostno se držijo.

Ko pa vzameš jih v roke,

vse skrivnosti ožive.      

Vaši pravljičarji!

PS. Seveda, to je KNJIGA.