Zverine, takšne in drugačne, 2. del

Prav vsakemu od nas se kdaj zgodi, da v naše življenje nepričakovano vstopi nova oseba, nekdo, ki ga do tedaj še nismo poznali. Morda smo na začetku malce nezaupljivi. Ne želimo si biti kaj preveč v njegovi bližini in smo mu morda celo nevoščljivi, če imamo občutek, da je pri čem boljši od nas. A sčasoma, ko se nanj navadimo, ko imamo priložnost, da ga bolje spoznamo, lahko ugotovimo, da so naša življenja ravno zaradi te osebe postala bolj pestra in barvita.

V Velikozehu, kjer domujejo najrazličnejše živalske »zverinice«, se redko kaj zanimivega dogaja. Zato je celo mesto na nogah, ko vanj na svojem kolesu, polnem cvetic, »pripedali« Abrakazebra, progasta zverinica, ki zna celo čarati!  Ljubosumni kozel je sprva ne mara, medtem ko druge živali uživajo v njenih predstavah, se on kuja kje za vogalom.  A na koncu vendarle sprevidi svojo zmoto, za kaj takega pa je včasih dovolj že – košček čarovnije.

Naše čarobne, čudaške zverinice, ki smo jih prejšnji teden že obudili v življenje, so tokrat našle svojo končno podobo.  Krave, ki letijo, vedno lačni levi, trebušne zveri in nadvse premeteni pujs so le nekatere od risbic, ki se bodo znašle na priložnostni razstavi ob 100-letnici rojstva britanskega pisatelja Roalda Dahla. Še prej pa si oglejte fotografije z našega zadnjega ustvarjanja!

Vaši pravljičarji!

Zverine, takšne in drugačne, 1. del

Letošnji september je mesec, ko obeležujemo stoletnico rojstva enega najbolj priljubljenih pisateljev zgodb za otroke, Roalda Dahla.  Njegove zgodbe, polne barvitih likov in očarljivega, iskrivega humorja, že vrsto let navdušujejo mlade bralce po vsem svetu in ob njih smo se na naši drugi pravljični ustvarjalnici zabavali tudi mi, mladi pravljičarji III. osnovne šole Celje.

V našo šolsko knjižnico so se tokrat »priplazile« prav posebne živalske kreature iz pisateljeve priljubljene zbirke Zverine Grdine. Pujs, krava, lev in trebušna zver niso čisto običajne živali, v domišljiji Roalda Dahla živijo svoja »zverinasto« čudaška življenja: nekatere od njih letijo, druge razmišljajo o smislu življenja, prav vse od njih pa muči – neznanska lakota.

Tudi mladi pravljičarji smo se odločili, da na papir pričaramo svoje nenavadne zverinice. Vsak si je izbral žival, ki ga je najbolj navdušila in počasi so začele nastajati risbe, ki jih bomo dokončali naslednji teden. Za zdaj pa si poglejte utrinke z našega ustvarjanja …

Vaši pravljičarji!

S pravljico v novo šolsko leto

Novo šolsko leto je tu in vanj smo pogumno zakorakali tudi mladi pravljičarji III. osnovne šole Celje. Ponovno je zaživela pravljična ustvarjalnica, krožek, ki je na naši šoli že več let del »obveznega« repertoarja interesnih dejavnosti. Skupinici učencev, ki so z nami brali in ustvarjali že lansko leto, se je letos pridružilo nekaj novih nadobudnih otroških obrazov in tudi novi (stari) učitelj Tadej, ki je ponovno združil moči z Urško.
Pravijo, da so pravljice več kot resnične: ne samo, da nam pripovedujejo o tem, da zmaji živijo, temveč nam povedo, da jih lahko premagamo. Zares je tako, da v pravljicah pogosto nastopajo junaki, ki se borijo proti krivicam v svetu in uspešno premagajo vsa zla bitja, ki jim pridejo naproti.  A včasih za srečen konec pravljice ni nujno potreben boj:  včasih je dovolj, da v pravljici živijo dobra bitja, ki so drugim pripravljena nesebično pomagati.
Takšna je tudi naša prva letošnja pravljica. Govori o medvedu, ki ni maral živeti drugače kot sam. Izogibal se je drugim živalim, ni maral njihove družbe, niti jim ni hotel pomagati, čeprav so potrebovale njegovo pomoč. A živali mu tega ne zamerijo in ne obupajo nad njegovo »sitnobo«, ampak mu slabo vrnejo z dobrim: dobroto in velikodušnostjo pravih prijateljev.
Tudi mi smo se dogovorili, da v letošnjem šolskem letu ne bomo »sitnobe sitne«, temveč bomo drug do drugega prijateljski in dobrotljivi. Da pa na ta dogovor ne bomo pozabili, smo v ustvarjalnem delu našega krožka izdelali knjižna kazalca v obliki prijaznih medvedkov, ki nas bodo med branjem spominjala na pravljico o medvedu in njegovih prijateljih.

Vaši pravljičarji