S smrečico v novo leto

Na lep jesenski dan taščica prepeva na svoji veji, ko opazi, da se listje čudno vrtinči v vetru.

Nekaj je drugače – ampak kaj?

Miške hitijo, veverice drvijo, ščinkavci se odpravljajo na jug. Celo medved išče toplo votlino. Pravijo, da zato, ker prihaja zima. Kdo je ta strašna zima in zakaj je taščica še ni spoznala? Vse to preberite v pravljici Prvi sneg. Mi se s to pravljico in prikupnimi smrečicami, ki smo jih izdelali, poslavljamo od leta 2015 in vam kličemo na svidenje v letu 2016!

Srečno vam želijo vaši pravljičarji!

Kdo je Vilibald?

Čudno ime, kaj? Vilibald je smrečica. Tako majhna, da je nihče ne ceni. Zajčki in ježek brijejo norce na njegov račun in Vilibalda to zelo jezi. Vse pa se spremeni, ko ga opazita deček in njegov očka, ki iščeta božično drevo. Vas zanima, kaj se zgodi? Vsega vam pač ne moremo izdati! Preberite zgodbo z naslovom Vilibald in izvedeli boste.
Mi pa smo zimsko ustvarjali (čeprav zima noče in noče priti). Dokončali smo slike zimske pokrajine in ustvarjali Božička. Komaj čakamo, da pride!

Vaši pravljičarji!

Zime še vedno ni

Zdaj je pa res dovolj. Ni je in ni. Približuje se božič in Anica si želi, da bi jo pod božičnim drevescem pričakal medvedek, medvedek, s katerim bi se lahko pogovarjala in o katerem sanja skoraj vsako noč. Za božič se z mamico odpeljeta na obisk k babici in dedku. Dedek se odloči, da bo uresničil vnučkino željo, zato poišče v mestu najlepšega medvedka. Na glavo mu natakne živordečo volneno kapo. Na poti domov pa ju ujame snežni metež. Ali se bosta rešila? Kako?
Ste slišali? Še pravljice pravijo, da se približuje božič, zime pa še ni...
Mi jo kličemo z našimi slikami zimske pokrajine, ki so tokrat dobile barve. Še malo, pa bodo gotove!

Vaši pravljičarji!

Zima je prišla

Zdaj pa je res že čas. Naši mentorici sta za tokrat pripravili nekaj zimskega, ki se bo nadaljevalo še naslednjič. Slikali smo zimsko pokrajino in si zamislili vse vragolije, ki bi jih lahko počeli na snegu. Še prej pa smo prebrali pravljico o zajčku, ki je ves dan kotalil kepe, iz katerih je naredil sneženega moža. In to posebnega sneženega moža. A očka mu ni verjel, da je pravi. Ko je zajčka poslal po jagode za čaj, se je le-ta v snežnem metežu izgubil. Kar naenkrat ni vedel, iz katere smeri je prišel. Sneženi mož ga je skrivaj spremljal in sedaj je napočil čas, da dokaže svojo resničnost in čarobnost. Zajčka je popeljal v varno očkovo naročje. Vsi trije so bili veseli, da je mali zajček spet doma.
Spremljajte nas še naslednjič, da ugotovite, kakšne slike bodo nastale!

Vaši pravljičarji!

Božično drevo

Dva dni, preden je Slovenijo pobelil sneg, smo se pravljični ustvarjalci že ozirali v nebo in ugibali, ali bo ali ne bo snežilo. Pravzaprav nas je bolj skrbelo, kdaj bo prišla prava zima in  z njo tudi božič, ki ga že vsi nestrpno pričakujemo. K božiču pa sodi tudi božično drevo, ki je bilo tokrat tema pravljičnega krožka. Prebrali smo pravljico Želim si postati božično drevo, ki govori o tem, kako družine vsako leto na robu mesta v drevesnici izbirajo božično drevo. Vsako drevo si po tihem želi, da bi bilo izbrano, tako je starejše drevo vedno žalostno, ker nikoli ni izbrano. Živali, prijateljice starejšega drevesa mu nato pokažejo, kako zelo posebno je za njih. Mi pa smo se lotili izdelave božičnih dreves na malo drugačen, "packast" način. Kar poglejte, kako zabavno je bilo!

Vaši pravljičarji!

Sovica Jokica spet joka

Pozdravljeni, dragi prijatelji. Tokrat smo v naši pravljični ustvarjalnici jokali. Neee, ne mi, pač pa glavna junakinja naše tokratne pravljice z zanimivim naslovom Sovica Jokica spet joka. In zakaj je sovica jokala? Mama sova je sovici naročila, naj med njeno odsotnostjo nikomur ne odpira vrat. Mala sovica je svojo obljubo vzela zelo resno. Še preresno. Ko se je mama sova s polno košaro sovičine najljubše hrane vrnila domov, vrat tudi njej, ker je ni videla, ni odprla. Ni jih odprla niti veverici in hrošču, a ss skupnimi močnmi so jo s pomočjo prijateljice vrane le prepričali, da je mami sovi odprla vrata.
Mi pa se nismo razjokali, ko smo videli, kakšno nalogo smo dobili tokrat. Pogumno smo se lotili dela, lepili, rezali, prepogibali ... in nastale so te krasne sovice, ki krasijo oglasno desko v knjižnici.

Vaši pravljičarji!

Kooooostko

Ste kaj vraževerni? Praznujete noč čarovnic? Tudi če je ne, pa so vam je prav gotovo všeč kakšni okraski na temo noč čarovnic. Buče, pa okostnjaki, čarovniški klobuki, netopirji, pajki ... Mi smo tokrat brali o čarovnici Uršuli. In ne, to ni naša gospa Urška, to je prav posebna, pozabljiva in raztresena čarovnica Uršula, ki živi v gozdu in ves čas uri svoje čarovnije. Ker pa ji ne gre vedno tako kot bi želela, se pogosto razjezi. Jezi se na vse stvari okrog sebe, na koncu pa vedno spozna, da je njena jeza neupravičena. Vajeni njenih čarovniških muh, ji vsi velikodušno oprostijo. Mi pa smo po branju zanimive pravljice ustvarjali prav posebne okostnjake. Takšne iz palčk, ki navadno brskajo po naših ušesih, tokrat pa smo jih uporabili za čarovniško dekoracijo. Pa lepe počitniške dni vam želimo!

Vaši pravljičarji!