Radi pišemo z roko

Neki osel, ki sliši iz otroških ust pregovor o sebi, bi rad izvedel, kaj ta zares pomeni. Odpravi se na pot in sreča kačo, mačko, volka, kokoško, psa, vrabca in konja.  Vse po vrsti sprašuje, kaj pomeni njegov pregovor. Živali pa poznajo le pregovore o sami sebi. Na koncu se odloči, da bo resničnost pregovora, da gre osel samo enkrat na led, kar preizkusil. Stopi na led, zgrmi po ledeni ploskvi in se odloči, da tega ne bo ponovil nikoli več. Pregovori nas vedno nekaj naučijo. Kar nekaj smo jih spoznali ob branju knjige Helene Kraljič Osel gre le enkrat na led. Zato smo se odločili, da te pregovore tudi zapišemo, saj smo se odzvali povabilu knjigarne Antika, ki z društvom »Bodi METULJ« organizira pobudo »Radi pišemo z roko«, katere pobudnica je grafologinja Marijana Jazbec. Naše pisalne umetnine si lahko ogledate v knjigarni Antika.

Vaši pravljičarji!

Hiške, hiškice

Si predstavljate hiško, majhno kot miško? To je hiška, v kateri živi babica. Tako majcena je, da gre vanjo le miza, stol in čajnik. Babica je prav obupana, kako majcena je njena hiška, ona pa bi želela v njej plesati. Zato prosi za nasvet starega gospoda. Pripelji v hiško kokoš, kozo, pujsa in kravo, potem pa ... jih naženi ven. In videla boš, kako veliiiika je tvoja hiška! Tokrat smo prebrali zanimivo zgodbo o hiški, majhni kot miški pisateljice Julie Donaldson. Hiške so lahko raznih oblik in iz različnih materialov, mi pa smo se odločili, da pomagamo gospe Urški pri pripravi prireditve za odrasle bralce naše šole tako, da izdelamo sceno, na kateri bodo kraljevale hiške.
Kako nam je uspelo? Oglejte si!

Vaši pravljičarji!

Pižama

Vsi na naši šoli že vemo, da nas bo 25. maja, ob zaključku tekmovanja za bralno priznanje, obiskal Boštjan Gorenc Pižama. Gospa Urška nas je prosila, da ji pomagamo pri sceni za dogodek, zato smo ji z veseljem pomagali. Ogledali smo si fotografije Pižame in ga naslikali. Kaj pravite, si je kaj podoben?

Še prej pa smo prebrali čisto novo pravljico v naši knjižnici. Njen naslov je Andrej in Piki. Andrej se je iz male vasi preselil v veliko mesto. Sredi mestnega vrveža je osamljen in potrt, dokler nekega dne ne najde izgubljenega psička Pikija. Zdi se, da je Andrej končno našel prijatelja, ampak Piki pogreša svoj pravi dom.
Čeprav mu je težko, se Andrej odloči poiskati prave Pikijeve lastnike. Njegova poštenost je nagrajena; Pikijeva lastnica je deklica Petra, tako da Andrej sploh ne izgubi prijatelja, temveč najde še prijateljico.

Vaši pravljičarji!