"Veliko živi v veliki šoli": pesniška ustvarjalnica mladih pravljičarjev

Veliko živi v gromozanski šoli:

Veliki razredi,

gigantski neredi,

orjaške enice,

premajhne pice

in naokoli

široke stezice,

jezne tetice,

grdi sredinci in

pokvarjeni daljinci.

Veliko živi veliki šoli.

- naša skupna pesmica

Kaj je majhno in kaj veliko? Tone Pavček pravi, da iz malega raste veliko, mladi pravljičarji pa se s tem strinjamo. Nekoč bo prišel čas, ko bomo prerasli svoje tovarišice in bodo iz malih, nadobudnih knjižnih črvičkov nastali veliki, odrasli knjižni molji. Do tedaj pa nas bodi radovedne oči še kdaj nesle čez prag velike šole, kjer se nahajajo veliki razredi, še večji neredi, orjaške enice in vedno premajhne pice. 

Lep pesniški pozdrav vsem,

vaši pravljičarji!

Smejalnik, cvililna zavora in komplet za drugo pomoč

Vsak je kdaj slabe volje in rad potarna, da mu stvari ne grejo tako, kot bi želel. A pravijo, da je biti slabe volje tudi najbolj enostavno! Tega se zaveda očka malih Sanje in Arjana, ki ve, kaj mora storiti, če sta vstala z levo nogo. Preprosto! Vključi njun smejalnik in zategne njuno cvililno zavoro. Posledice so izvrstne: salve smeha, ki jih ni več mogoče zadržati!

In kakšen izraz na obrazu najbolj pristaja nam, mladim pravljičarjem? Prav gotovo smo najlepši, ko imamo vklopljen smejalnik, a če bi to bilo 365 dni v letu, bi se najbrž tudi tega naveličali, kajne? Zato si oglejte, kakšni so denimo naši obrazi, ko nam ni vse pogodu. Da boste vedeli, kdaj nam lahko nudite drugo pomoč v obliki prijateljskega dregljaja pod rebra ali še bolje – čokolade.

Kaj je najlepše, najmočnejše in najdebelejše na Zemlji?

Odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje bi prav gotovo lahko našli v Guinnessovi knjigi rekordov, a ker pravljičarje bolj zanimajo zgodbe, smo ga tokrat našli v knjigi slovenskih ljudskih pravljic in pripovedk. Za kratek čas smo se vrnili v obdobje kraljev, kraljevičev, princes in dvorjanov, likov, ki so včasih redno naseljevali naše književne svetove. Mladi kraljeviči so za to, da so dobili princeso svojih sanj, pogosto morali opraviti kakšno težko nalogo ali rešiti zapleteno uganko. 

Nič drugače ni v zgodbi, ki smo jo tokrat prebrali. Če vas resnično zanima, kaj je najlepše, najmočnejše in najdebelejše na zemlji, odprite zbirko slovenskih ljudskih pravljic in presenečeni boste nad odgovorom. Še prej pa poskusite rešiti katero od naslednjih ugank, s katerimi smo se uspešno spopadli mladi pravljičarji v ustvarjalnem delu naše delavnice:

»Trd je kot kamen, a kamen ni! 

Če je na toplem, se hitro stopi.«

»Obleke tlačimo mu v usta,

kar umazane pohrusta.

Jih obrača in prežveči,

spet smo čisti in dišeči.«

»Namesto da bi hodil, skače

in žep ima, ne da imel bi srajco, hlače.«

»Sliši se čudno, a vendar je res,

da vozi vozilo po tleh brez koles.

Ko se požene na pot z vrha brega,

pa mu potrebna ni niti vprega.«

Vaši pravljičarji!

Vsakdo potrebuje pravljico za lahko noč

V kraju Zajčja dobrava začudenim malim živalcam ponoči izginjajo knjige. Sprašujejo se, kdo bi lahko bil tat in zajčica Liza Rjavoglava se odloči, da mu bo stopila na prste. Lahko si predstavljate, kako je presenečena, ko ugotovi, da je veliki, strašni knjigo-tat pravzaprav le majhen, drobceni – Knjigotap! Tako kot mi rad bere pravljice za lahko noč oziroma – v našem primeru – za dobro jutro!

Ko smo si mladi pravljičarji zaželeli dobro jutro, pa nas je seveda čakal še ustvarjalni del. Tokrat smo se posvetili prav posebnemu opravilu – ustvarjanju božično-novoletnih voščilnic, ki smo jih pripravili posebej po naročilu. Z belo in modro barvo smo »hrskali« snežake in ko jih je v roke dobila še naša Urška, so nastali čudoviti primerki. Oglejte si jih!

Vaši pravljičarji!