Hvaležni medved

Velikemu rjavemu medvedu se je v sprednjo levo taco zadrl oster črn trn. Medved je taval po robu gozda in naletel na hiško, pred katero je mati s prvorojenim sinom šivala in prepevala. Mati se je medveda zelo ustrašila, a je kmalu opazila, da z njegovo prednjo levo tačko nekaj ni v redu. Zdelo se ji je, da medved rabi pomoč in da jo prosi, da mu izdre velik črn trn. Ko je bilo vse opravljeno in medved ni več čutil bolečine, se je počasi skobacal nazaj v gozd, od koder je prišel. Kar na enkrat se je obrnil in ji iz pred nosa vzel zibelko. Mati si je mislila, da je dobrota res sirota - najprej mu je naredila dobro delo, potem pa ji je ukradel še zibelko. Ni minilo dosti časa, ko ji je medved ob sončnem zahodu prinesel zibelko nazaj, v njej pa polno sladkih hrušk. S tem je izkazal svojo hvaležnost. Ta ljudska pravljica je povsem primerna za ta jesenski čas in mi smo se odločili, da izdelamo jesenskega možička, ki ga bomo obesili v svojo sobo in nam bo delal družbo v dolgih, deževnih jesenskih dneh.

Vaši pravljičarji!

Vsemu boš kos, le pogum moraš zbrati

Bucay, priljubljeni argentinski psihoterapevt in pisatelj, je znan po uspešnici Ti povem zgodbo?, v kateri lahko najdemo tudi pripoved o priklenjenem slonu, zdaj ubesedeno v slikanici, ki smo jo tokrat prebrali. V njej se fantek spominja obiskov v cirkusu in se sprašuje, zakaj se slon, tako velik in mogočen, kot je, ni nikoli osvobodil količka, na katerega je bil priklenjen. Ko pa odrašča, počasi razume, zakaj je slon ostal na mestu. Ker so ga priklenili kot mladička, so mu zlomili voljo, zato slon misli, da mu nikoli ne bo uspelo. A Bucay pravi, da si lahko vsemu kos, le pogum moraš zbrati.
Mi smo tokrat izdelali ptice prijateljstva in miru iz das mase in tako končali pogovor o pomembnih vrednotah: sreči, prijateljstvu, miru, domu in pogumu.

Vaši pravljičarji!

Prijatelj je darilo, ki si ga pokloniš sam

Prijatelj navadno sedi 
v isti klopi
in gleda enake reči kot ti.
Prijatelj se nikoli ne zmoti
in ne reče besede, ki boli.
Prijatelj je tisti, ki čaka,
ko vse drugo zbeži.
Prijatelj je tisti,
ki nikoli na tebi ne preizkuša pesti.
In končno,
pravi prijatelj je vedno tam,
kamor ne upaš sam.

                            (Saša Vegri)

Tokrat smo razmišljali o prijateljstvu, domu, sreči. Najprej smo prebrali pravljico o Andreju, ki se iz male vasi preseli v veliko mesto. Sredi mestnega vrveža je potrt in osamljen, dokler nekega dne ne najde izgubljenega psička Pikija. Kako postaneta najboljša prijatelja, si preberite v pravljici Andrej in Piki. Mi pa smo razmišljali o naših prijateljih in stvareh, ki nas osrečujejo. Vse to smo zapisali in upodobili na zanimivih plakatih. Zakaj smo si pri tem umazali roke, si oglejte na spodnjih fotografijah.

Vaši pravljičarji!

Pozdravljeni v novem šolskem letu!

Pa smo spet tu! Spočiti, naspani, polni sveže energije in želje po zanimivih ustvarjalno-bralnih uricah. Pravljičarji III. osnovne šole Celje se bomo to šolsko leto družili z gospo Urško Sotler in gospo Simono Zupančič vsak torek ob 7.30. Kar 22 nas je, zato bo pestro in zabavno, v to smo prepričani.

Za uvod v letošnjo pravljično ustvarjalnico smo prebrali knjigo s prav zabavnim naslovom. Ta knjiga je čisto podivjala! Ta poredna knjiga je ušla izpod nadzora. Na nas je, da jo umirimo! Mitja je potrkal na Urškina vrata in ji pokazal svojo novo igračo – super moderni gasilski tovornjaček na »daljinca«. Ko pa prijatelja začneta pritiskati tipke na upravljalcu, se začnejo dogajati čudne stvari ... Vas zanima, kaj? Z daljincem res lahko počneš zanimive reči. Preverjeno! Kar preberite knjigo in si izdelajte ta sladka knjižna kazala v obliki lubenic ali lučk, kakor vam drago!

Vaši pravljični ustvarjalci!

Zaključek pravljičnega krožka

Pa je za nami še eno leto interesne dejavnosti Pravljična ustvarjalnica. Glavni namen interesne dejavnosti je otrokom 2. in 3. razreda približati svet pravljic in jih nagovoriti k uporabi domišljije pri ustvarjanju. V prvem delu otroci poslušajo pravljico v bralnem kotičku naše knjižnice. Otroci opazujejo spremljevalne  ilustracije in ponotranjijo zgodbo, v drugem delu pa na to temo ustvarjajo. V tem šolskem letu smo brali najrazličnejše zgodbe, primerne času, v katerem se je izvajala ura, otroci pa so v ustvarjalnem delu risali, barvali, izrezovali in izdelovali najrazličnejše izdelke, pa tudi reševali uganke, pisali pesmi in drugače poustvarjali. Ustvarjali smo za razstave, projekte in se vključevali v vse dejavnosti šole: razstava ob Cankarjevem letu, obisku Andreja Rozmana Roze, Evropska vas Španija …

V mesecu juniju pa smo pripravili zaključek krožka, kamor smo povabili tudi starše. Najprej smo skupaj s starši prebrali knjigo Ne le knjiga. Knjiga ni nikoli le knjiga. Lahko je pokrivalo, kocka ali pa celo stiskalnica za rože - domišljija ne pozna meja. Seveda pa vse knjige zmorejo nekaj prav čarobnega. Zmorejo doseči, da jih vzljubimo in jih imamo radi. Tudi mi imamo radi  knjige in v tem šolskem letu smo to dokazali. Imamo pa radi tudi ustvarjanje in to smo skupaj s starši dokazali tudi na zaključku pravljičnega krožka. Ugotovili smo, da tudi starši radi ustvarjajo, le priložnost jim moramo dati.

Ob koncu zaključka smo učencem in staršem pokazali nekaj fotografij našega letošnjega pravljičnega leta ter jim podarili presenečenje – vsakemu svojo peresnico, ki naj jih spominja na leto pravljične ustvarjalnice.

Adijo, pravljični krožek, bilo je lepo!

Mentorja interesne dejavnosti: Urška Sotler, Tadej Gregorc

Vaši pravljičarji!

Preberi mi zgodbo!

Ko volk nekega dne opazuje očka in hčerko, kako skupaj bereta napeto zgodbo, si zaželi, da bi znal tudi sam brati. Toda ko se po naključju le dokoplje do knjige, ugotovi, da je branje težje, kot si je mislil, zato sklene poiskati nekoga, ki bo tudi njemu bral. Ampak volk je volk, zato mu noben gozdni prebivalec ne upa blizu. Na koncu se le najde mali pogumni zajček, ki mu je pripravljen brati – toda kmalu volku več ne zadostuje poslušanje, zdaj bi se dejansko rad naučil vseh črk. Volk je nad branjem navdušen in upamo, da so bili naši pravljičarji vsaj malo tako navdušeni nad pravljicami, ki smo jih letos prebirali. Pri pravljičnem krožku se bomo letos srečali zadnjič v ponedeljek, 10. junija, ob 17. uri. Tokrat se nam bodo pri poslušanju pravljice in ustvarjanju pridružili tudi starši. Čaka nas tudi kakšno presenečenje, zato smo danes ustvarjali svoja imena. Le kaj bo nastalo iz teh krpic?

Vaši pravljičarji!