Božično drevo

Dva dni, preden je Slovenijo pobelil sneg, smo se pravljični ustvarjalci že ozirali v nebo in ugibali, ali bo ali ne bo snežilo. Pravzaprav nas je bolj skrbelo, kdaj bo prišla prava zima in  z njo tudi božič, ki ga že vsi nestrpno pričakujemo. K božiču pa sodi tudi božično drevo, ki je bilo tokrat tema pravljičnega krožka. Prebrali smo pravljico Želim si postati božično drevo, ki govori o tem, kako družine vsako leto na robu mesta v drevesnici izbirajo božično drevo. Vsako drevo si po tihem želi, da bi bilo izbrano, tako je starejše drevo vedno žalostno, ker nikoli ni izbrano. Živali, prijateljice starejšega drevesa mu nato pokažejo, kako zelo posebno je za njih. Mi pa smo se lotili izdelave božičnih dreves na malo drugačen, "packast" način. Kar poglejte, kako zabavno je bilo!

Vaši pravljičarji!

Sovica Jokica spet joka

Pozdravljeni, dragi prijatelji. Tokrat smo v naši pravljični ustvarjalnici jokali. Neee, ne mi, pač pa glavna junakinja naše tokratne pravljice z zanimivim naslovom Sovica Jokica spet joka. In zakaj je sovica jokala? Mama sova je sovici naročila, naj med njeno odsotnostjo nikomur ne odpira vrat. Mala sovica je svojo obljubo vzela zelo resno. Še preresno. Ko se je mama sova s polno košaro sovičine najljubše hrane vrnila domov, vrat tudi njej, ker je ni videla, ni odprla. Ni jih odprla niti veverici in hrošču, a ss skupnimi močnmi so jo s pomočjo prijateljice vrane le prepričali, da je mami sovi odprla vrata.
Mi pa se nismo razjokali, ko smo videli, kakšno nalogo smo dobili tokrat. Pogumno smo se lotili dela, lepili, rezali, prepogibali ... in nastale so te krasne sovice, ki krasijo oglasno desko v knjižnici.

Vaši pravljičarji!

Kooooostko

Ste kaj vraževerni? Praznujete noč čarovnic? Tudi če je ne, pa so vam je prav gotovo všeč kakšni okraski na temo noč čarovnic. Buče, pa okostnjaki, čarovniški klobuki, netopirji, pajki ... Mi smo tokrat brali o čarovnici Uršuli. In ne, to ni naša gospa Urška, to je prav posebna, pozabljiva in raztresena čarovnica Uršula, ki živi v gozdu in ves čas uri svoje čarovnije. Ker pa ji ne gre vedno tako kot bi želela, se pogosto razjezi. Jezi se na vse stvari okrog sebe, na koncu pa vedno spozna, da je njena jeza neupravičena. Vajeni njenih čarovniških muh, ji vsi velikodušno oprostijo. Mi pa smo po branju zanimive pravljice ustvarjali prav posebne okostnjake. Takšne iz palčk, ki navadno brskajo po naših ušesih, tokrat pa smo jih uporabili za čarovniško dekoracijo. Pa lepe počitniške dni vam želimo!

Vaši pravljičarji!

Voščim ti za rojstni dan

Pravljičarji radi pomagamo. Že tradicionalno pravljičarji izdelujemo voščilnice za rojstne dneve naših upokojenih učiteljev, ki se jih šola spomni na njihov praznik in jim pošlje voščilnico, narejeno izpod pridnih rok učencev naše šole. Z veseljem pri tem priskočimo na pomoč tudi pravljičarji. Zato smo se lotili voščilnic po vzorcu, ki nam ga je pripravila gospa Urška, še prej pa smo prebrali zanimivo pravljico z naslovom Vse najboljše, Winnie. Poznate Winnie? To je prav posebna čarovnica, ki ima mačka z imenom Wilbour, njeno življenje pa je polno takšnih in drugačnih pustolovščin. Winnie ima rojstni dan in se odloči pripraviti zabavo. Gostje se zelo veselijo, da se bodo lahko igrali in zabavali. A na zabavi je veliko vpitja, zato obiskovalci ne slišijo Winnie, ko daje navodila za igre. V roke prime svojo čarobno trobento, zatrobi TRARA ... TRARA ... TRARA ... in naenkrat vsi izginejo. Zato Winnie postane slabe volje, saj nenadoma ostane sama. Če vas zanima, s kakšno čarovnijo je goste priklicala nazaj, preberite knjigo Vse najboljše, Winnie.
Mi pa smo vzeli v roke svinčnik in flumastre ter s čarovnijo pričarali najlepše rojstnodnevne voščilnice. Si lahko zamislite, da smo te krasne voščilnice izdelali drugošolci?!

Vaši pravljičarji!

Abrakazebra hokus pokus

Ste že kaj čarovniško razpoloženi...še malo, še malo in bo spet tisti čas v letu, ko se lahko spremenimo v čarovnice, pajke, netopirje in ... tudi buče. A kaj imajo buče z zebro? Abrakazebro? Kar poslušajte!
Abrakazebra je čarovniška predstava, ki jo je že neštetokrat odigrala prav posebne, dobrodušna zebra. Nekega dne se s svojo cirkuško kočijo ustavi v Velikozehu, kjer živi veliko živali in kjer življenje teče zelo počasi. Vsi posedajo na vročini in gledajo, kako kozel Nergalko krpa preluknjajo ribiško barko. Zebrina predstava vzbudi takšno navdušenje, da jo lahko ponavlja ves teden. Toda Nergalku, ki je bil poprej v središču zanimanja, gre vse skupaj na živce, zato razobesi napis »PROGE NISO DOVOLJENE«. Žalostna Abrakazebra mora zapustiti obmorski kraj in ko Nergalko sprevidi, da ga je hudo polomil, mora položaj brž popraviti. Kako, si preberite v zanimivi knjigi z naslovom Abrakazebra. Ker malo že diši po čarovnijah, mi pa si ne želimo, da bi nas kakšna čarovnica spremenila v buče, smo jih iz papirnatih krožnikov izdelali kar sami. Vsaka ima svoj poseben obraz, kot smo posebni tudi mi, vsak posebej.

Vaši začarani pravljičarji!