Maček Muri pri Nuši in Lauri

Imate kaj za pusta hrusta?

Se bojite teme? Kaj pa pošasti? Mogoče straaašnih dinozavrov? Se vam kdaj sanja, da vas lovijo škrati? Si lahko predstavljate, da se nekdo boji majhne živalice, pajka? Marsikdo se boji pajkov, pa ne le otroci. Mali pajkec Ogabek se nekega dne odpravi na pot, ker bi rad izvedel, zakaj se ga ljudje bojijo. Pravijo, da je njegovo domovanje ogabno, nagravžno, fuuuuj. Na svojem potovanju o tem, zakaj se jih ljudje bojijo, povpraša veliko prijateljev in sorodnikov. Ampak od vsakega dobi drugačen odgovor. Nazadnje spozna, da jih ljudje sploh ne poznajo in se jih zato bojijo. Če vse neznano sprejmemo takšno, kot je, se nam res ni treba ničesar bati!

Marsikdo se boji tudi maškar in mask. Kurentov, ker tako glasno cingljajo, čarovnic, ker imajo grozovito bradavico na nosu, pa klovnov, ker te skušajo vedno pretentati. Mogoče se kdo kdaj prestraši tudi nas, GROZNIH GAŠPERJEV. A nismo nič grozni, le glasni smo kdaj pa kdaj. Ko pa se zatopimo v delo, smo tihi kot pajkci. Tokrat smo se odločili, da si izdelamo čisto prave maske. Kako veselje se je bilo »potopiti« v pisane kamenčke, bleščice in puhasto perje. Lepili smo in risali, da se je kar kadilo. Prava sprostitev je bila današnja pravljična urica, prav takšna, kot se spodobi za uvod v počitniško-pustni teden, ki je pred nami.

Vaši pravljičarji!

Naš Muri na glini

Nekoč je živel čevljar, ki ni imel dela. Njegov maček mu je sklenil pomagati in odpravil se je v svet po nova naročila. Za noge in nogice, šape in šapice, tace in tačice. Naletel je na zelo dobrega kupca, čarovnika, ki se je lahko spremenil v tisto, kar je sam želel. A dober kupec je bil le po številu čevljev, ki jih je naročil, ne pa tudi po plačilu, saj nikakor ni želel plačati svojih naročenih škornjev. A prebrisani muc se je spomnil zvijače, s katero sicer ni dobil plačanih škornjev, je pa dobil zadoščenje, čarovnik pa ni nikoli več naročil novih škornjev.

Tudi SOVICE OKE smo iznajdljive, saj vsakokrat iz malo materiala »sčaramo« prave pravcate umetnine. Tudi tokrat je bilo tako, ko smo v roke vzeli glino. Sicer nanjo nismo narisali mačkona iz pravljice, ampak tistega, ki ga letos najbolje poznamo – mačka Murija.

Ob vsem delu se nam je letos prvič zgodilo, da smo svoje delo pozabili slikati, poslikali smo le polizdelke, ki nakazujejo, da bodo končni izdelki, ko se glina posuši, speče in pobarva, naravnost čudoviti!

Vaši pravljičarji!

Maček Muri pri Živi in Niki M.