Nekega pomladnega jutra je
slona zbudil oddaljen topot savanskih živali. Ko si je zaspano mencal oči, ga
je po ušesih požgečkalo ptičje žvrgolenje o ljubezni. Odločil se je, da jo
poišče tudi sam. Dokler je sledil nasvetom drugih živali, je ni našel. Ko
pa je prisluhnil lastnim občutjem, ga je ljubezen poiskala sama.
Ste že videli slona na drevesu? No, mi smo ga. Prav zanimiva je bila ta pravljica. Preberite si jo. Mi pa smo se lotili ogromnih slonov....in lotili smo se jih z našimi prsti. Ne verjamete? Oglejte si!
Vaši pravljičarji!
Ha, ha... Krasen bo!
OdgovoriIzbrišiPoiščem zgodbico... Kdo bo za večerjo je zelooooooo zabavna:)
Hvala za nov namig!
Uživajte!