Večer je čas, ko se vse umiri in čas je za spanje. Takrat na nas pogosto sije mesečina, svetloba meseca, ki naredi romantično vzdušje in nas pogosto prijetno zaziblje v spanec. Mi smo se odločili, da naslikamo drevesa v mesečini. A še prej smo prebrali pravljici Budni volk in Mesečinska struna.
Budni volk govori o volku, ki bi moral počasi v posteljo, a je še povsem buden. Vseeno, kako se trudi, ne more in ne more zaspati. Samo en razlog je za to: spanec se zagotovo skriva. A kje bi lahko bil? In ali ga bo volk kdaj našel?
Mesečinska struna pisateljice Svetlane Makarovič pa je baladna pravljica, bolj primerna za odrasle kot za otroke, a smo jo vseeno z veliko pozornostjo in zanimanjem prebrali. Gre za zgodbo o moči umetnosti, o prevzetnosti in pohlepu. Nežna in hkrati kruta zgodba je balada o umetniku, ki se prekali skozi trpljenje in odrekanje, a izgubi svoj smisel bivanja, ko glasba v njegovem srcu utihne. Zanimata ga le še slava in denar in kdor si ju želi preveč, izgubi še zadnje drobtinice samega sebe ...
Vabljeni, da jo tudi vi preberete!
