Največja buča, ki je ni bilo moč premakniti, ostane sama sredi polja, čez zimo pa v svoje zavetje sprejme male gozdne živali, od miške in polha do čebel, napodi pa divjo svinjo, medveda in sovo, ki so prej lovili njene sedanje prebivalce in jih ogrožali. A s pomladjo se živali iz nje izselijo nazaj v gozd in jo zapustijo, ona pa se zmehča. Medved se vrže nanjo, da se razpoči, svinja pa jo požre. In od buče ostane »eno samcato bučno seme. Zanimiva pravljica je bila prava za jesenske dni, mi pa smo se odločili, da tokrat izdelamo buče iz papirja, ki so nam delale družbo v oktobrskih dneh.
Vaši pravljičarji!
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Veseli bomo vašega komentarja!