Sovice Oke imajo sokolje oči

Šola, s katero bomo letos sodelovali pri projektu Beremo z Mačkom Murijem, je Osnovna šola Šenčur. Z učenci te šole bo Maček Muri izmenjal vtise s svojih obiskov pri otrocih doma. Zato je seveda prav, da se učenci, sodelujoči pri projektu, najprej malce spoznamo med sabo. Grozni Gašperji so v ta namen že začeli ustvarjati prejšnji teden, SOVICE OKE smo jim sledile ta teden.

Pravljica o Zmajčku in Trmici, mali žverci, ki mu prišepetava najrazličnejše neumnosti in ga s tem napeljuje na grdo obnašanje, je vselej aktualna. Obdobje v otroštvu, ko otrok začuti potrebo po nerganju in prepiranju s svojimi starši ali vrstniki, je obdobje, v katerem se mora začeti učiti obvladovati svoja čustva. Sovice Oke to znamo, a to ne pomeni, da nas to na kakršen koli način ovira pri naših raziskovalnih in ustvarjalnih podvigih!

Sovice Oke lahko le pritrdimo Groznim Gašperjem, da narisati samega sebe sploh ni mačji kašelj. A vendarle, Sovice Oke imamo zelo ostre oči in poleg zunanjega sveta dobro opazujemo tudi same sebe. In ker naš svet ni le črnobel, temveč nas zelo dobro opišejo tudi najrazličnejše barve, bomo nastale podobe prihodnjič oplemenitili še z njimi.

Vaši pravljičarji!

Maček Muri pri Luki in Gaji

Zrcalce, zrcalce, v roki povej ...

Kako na papir naj prelijem svoj odsev?

GROZNI GAŠPERJI smo na svojem tretjem obisku pravljičnega krožka pozabili na čarovnije, skrivnosti in ostale strašljivosti, s katerimi smo se ukvarjali v preteklem mesecu. Pravljica, ki smo jo tokrat poslušali, je bila bolj poučnega značaja. Zmajčku Puhiju, prijaznemu zmajčku, ki živi srečno življenje s svojo družino, se nekega dne v ušesu naseli neprijazna stvarca. Sliši na ime Trmica in mu začne prišepetavati na uho. Zmajček sprva verjame njenemu besedičenju, na koncu pa vendarle ugotovi, da mu govori same neumnosti in da se je ne splača poslušati. Iz pravljice smo se naučili, da z nenehno jezo, nerganjem in prepiranjem v življenju ne bomo prišli daleč!

A Grozni Gašperji dokazujemo, da malce trme včasih vendarle ne škodi, temveč celo koristi! Učenci pravljičnega krožka letos sodelujemo pri projektu »Beremo z Mačkom Murijem« in bomo pri njem sodelovali tudi z učenci neke druge slovenske osnovne šole. Odločili smo se, da se v ta namen predstavimo drug drugemu. In kaj smo ugotovili? Ugotovili smo, da se najbolje opišemo, če se enostavno – NARIŠEMO.

V roke smo zato vzeli ogledalca in s svinčnikom na list papirja zarisali poteze svojih obrazov. Ugotovili smo, da je včasih kar težko prerisati tisto, kar vidiš v ogledalu, a seveda se z malo volje in trme (!) da tudi to. Naslednjič bomo svoje podobe opremili še z barvami in kratkimi opisi nas samih.

Vaši pravljičarji!

Maček Muri pri Troyu in Liamu

Na sledi čarovniški skrivnosti

Naš pravljični krožek je še vedno v znamenju duhov, skrivnosti, čarovnij in vsega, kar je na tem svetu groznega in strašljivega. Za uvod smo prebrali knjigo o duhcu Tobiasu in njegovi Supergrozni knjigi duhov. Naučili smo se, da ni lepo, če nekoga neprestano strašiš s svojimi čarovniškimi vragolijami in da se ti to slej ko prej lahko vrne!

Noč čarovnic je sicer mimo in vse vešče so na svojih metlah že odletele v svoja čarovniška gnezdišča. A seveda pred odhodom niso mogle iz svoje kože in so morale še nekaj malega čarovniških vragolij pustiti za sabo. Ni trajalo dolgo, da smo SOVICE OKE prišle s počitnic in ugotovile, da so coprale tudi na naši šoli!

Odločile smo se, da njihove čarovniške vragolije raziščemo. K sreči so čarovnice za sabo pustile nekaj skritih namigov, ki so nam pomagali pri razreševanju skrivnosti. Odpravili smo se na šolska igrala in ugotovili, da so si čarovnice tamkaj res dale duška! Igrala so preplavili gomazeči črni stvori, pajki, škorpijoni, gosenice in podobna čarovniška nesnaga.

Sovice pa smo se spet izkazale. Prostor smo očistile čarovniške nesnage in vsaka sovica je za svoj prispevek dobila lepo, sladko nagrado!

Vaši pravljičarji!