torek, 18. december 2012
Srečno in ustvarjalno 2013!
Takole, pa se javljamo še zadnjič to koledarsko leto. Kot se za konec leta spodobi, smo tudi MAČKI MURIJI poslušali zimsko pravljico: pravljico o Vilku, ki je vzljubil zimo. Saj jo že poznate, ne?
Kaj kmalu se bomo tudi mi odpravili na počitnice, ko si bomo odpočili od vsakdanjih obveznosti, se družili z družino in prijatelji, prebrali kakšno zanimivo knjigo in tudi kaj ustvarili. Da si bomo lahko zaželeli najlepše želje, smo se dobro pripravili: tudi mi smo izdelovali novoletne čestitke, v katere bomo zapisali ... mogoče tudi naše želje Božičku.
Vsem vam pa želimo kar najlepši Božič, v novem letu 2013 pa, da bi
uspeli najti čim več časa za stvari, ki vas veselijo, tudi za branje in
ustvarjanje!
Vaši pravljičarji!
Kaj kmalu se bomo tudi mi odpravili na počitnice, ko si bomo odpočili od vsakdanjih obveznosti, se družili z družino in prijatelji, prebrali kakšno zanimivo knjigo in tudi kaj ustvarili. Da si bomo lahko zaželeli najlepše želje, smo se dobro pripravili: tudi mi smo izdelovali novoletne čestitke, v katere bomo zapisali ... mogoče tudi naše želje Božičku.
ponedeljek, 17. december 2012
Kako je Vilko vzljubil zimo
Ali imate radi zimo? Neskončno belino snega in ledene sveče na oknih? Sankanje po belih strminah? Imate raje poletje in bi želeli zimo prespati na topli peči?
Ravno to je želel maček Vilko. Ko se je nekega jutra prebudil, je videl, da je ponoči zapadel sneg. Odločil se je, da bo zimo prespal na topli peči. Komaj se je udobno namestil na svoji blazini in zaprl oči, se je zunaj zaslišal živžav. Ugotovil je, da se na snegu igra vesela mačja druščina. Zaradi hrupa ni in ni mogel zaspati, zato se je odpravil ven, da razgrajačem pove, kar jim gre. Mucki v snegu so bili prepričani, da se želi novi prijatelj igrati z njimi in njegovega nerganja sploh niso slišali. Skupaj so se zabavali do večera, Vilko pa je hitro ugotovil, da je igranje na snegu prav zabavno.
Ker se približujejo novoletni prazniki, smo se MUCE COPATARICE tokrat lotile novoletnih voščilnic. Veliko nam je pri tem pomagal strojček, s katerim smo dobili na svoj papir čudovite vzorčke. Kar oglejte si, kako krasne voščilnice smo ustvarili.
Pa še nekaj nas je presenetilo! Pod smrečico nas je pričakala "jata" Božičkov. Čisto vsak je skrival v sebi sladko presenečenje in obesek sovico. Kako krasna je zima!
Pa srečno! Vidimo se v letu 2013!
Vaši pravljičarji!
Ravno to je želel maček Vilko. Ko se je nekega jutra prebudil, je videl, da je ponoči zapadel sneg. Odločil se je, da bo zimo prespal na topli peči. Komaj se je udobno namestil na svoji blazini in zaprl oči, se je zunaj zaslišal živžav. Ugotovil je, da se na snegu igra vesela mačja druščina. Zaradi hrupa ni in ni mogel zaspati, zato se je odpravil ven, da razgrajačem pove, kar jim gre. Mucki v snegu so bili prepričani, da se želi novi prijatelj igrati z njimi in njegovega nerganja sploh niso slišali. Skupaj so se zabavali do večera, Vilko pa je hitro ugotovil, da je igranje na snegu prav zabavno.
Ker se približujejo novoletni prazniki, smo se MUCE COPATARICE tokrat lotile novoletnih voščilnic. Veliko nam je pri tem pomagal strojček, s katerim smo dobili na svoj papir čudovite vzorčke. Kar oglejte si, kako krasne voščilnice smo ustvarili.
Pa še nekaj nas je presenetilo! Pod smrečico nas je pričakala "jata" Božičkov. Čisto vsak je skrival v sebi sladko presenečenje in obesek sovico. Kako krasna je zima!
Pa srečno! Vidimo se v letu 2013!
Vaši pravljičarji!
sobota, 15. december 2012
četrtek, 6. december 2012
Hura, zima je tu!
Bila je
huda zima in v gozdu je divjal snežni vihar. Male veveričke Pepi, Pikica in
Piko so bile vesele, kajti v takšnem vremenu ni bilo šole. Toplo so se
oblekle in se odpravile na sneg. Na sankanje so povabile tudi očka in
mamico, ki pa nista želela z njimi. In tako so se veveričke same odpravile v
gozd. Sneg se je prijemal na sanke in na koncu jih niso mogle premakniti niti
za prst. Na pomoč so poklicale očka. Očka je bil močan in ko je potegnil sani,
so te z lahkoto zdrsnile po snegu. Na saneh je vlekel vse tri veveričke,
skupaj so se veselili in dirjali po snegu. Na koncu se jim je pridružila
tudi mama, In tako je zimski dan v gozdu postajal vedno bolj topel in prijazen
za vso veveričjo družino.
Hura, zime je RES tu! Kako fino se bo odpraviti na sneg in narediti čisto pravega snežaka. Še prej pa smo jih MAČKI MURIJI naredili iz papirnatih tulcev. Tako lepo se smehljajo zdaj pri nas doma, ko kukajo skozi okno v čisto pravo zimo!
torek, 27. november 2012
Zima prihaja
Kaj je lepšega kot otroška sreča na božični večer?
Vsako
leto, ko zapade prvi sneg, sestrici Liza in Tia pred hišo naredita
velikega postavnega snežaka z rdečim cilindrom. Letos sta mu za družbo
naredili še majhno belo mucko, in ko jo je videla sosedova deklica, nova
v soseski, si je prav tako živo mucko zaželela pod božičnim drevesom.
Deklica ni poznala čarobnih moči sosedovega snežaka in njegovega
cilindra, zato je bila na božično jutro zelo presenečena.
Božičnemu večeru pa zelo pristoji tudi sneg. In kaj je lepšega kot zakopati tople rokavice v mehak sneg in narediti majhnega ali malo večjega snežaka? Takega z rdečo kapo, korenčkom, toplim šalom in gumbi. Komaj čakamo, da bo sneg in jih naredimo. A od snega ne duha ne sluha, zato smo snežake naredili kar sami. Vzeli smo v roke papirnate tulce od toaletnega papirja in papirnatih brisač, malo blaga, nekaj gumbov, nabrali paličice in ... naši snežaki so oživeli! Resda niso iz snega, a bodo vseeno lepa dekoracija naši praznični mizi.
Vaši pravljičarji!
ponedeljek, 26. november 2012
sobota, 24. november 2012
Pingvinčki, ki se radi skrijejo
A zakaj skrijejo? Ker smo ob vsej vnemi pozabili poslikati naše delo! Spet, boste rekli! Ja, tako zelo se zakopljemo v delo, da včasih kaj uide. Pa nič zato, bo pa takrat, ko vam bomo naše končane pingvinčke iz gline pokazali, presenečenje toliko večje. Komaj čakate, ne?
Tokrat smo prebrali zgodbo Izgubljen & najden. Takole gre:
Tokrat smo prebrali zgodbo Izgubljen & najden. Takole gre:
Nekoč je živel deček. Nekega dne je pred domačimi
vrati našel pingvina, ki je bil videti zelo žalosten. Deček je bil prepričan,
da se je pingvin izgubil, zato se je odločil, da mu pomaga najti pot
domov. S čolnom sta se odpravila proti Južnemu tečaju. Na poti mu je deček ves
čas pripovedoval zgodbe, pingvin pa ga je radovedno poslušal. Na Južnem tečaju
sta se poslovila, toda pingvin je bil še vedno zelo nesrečen. Nenadoma je deček
ugotovil, da se pingvin ni izgubil, ampak je bil osamljen. Postala sta prava
prijatelja.
Obljubimo, da vam naše krasne pingvinčke, ki se zdaj še grejejo nad radiatorji, kmalu pokažemo!
Vaši pravljičarji!
sreda, 21. november 2012
sreda, 14. november 2012
Čarli in Lola nam pomagata zaspati :)
Čarli ima majhno sestrico Lolo.
Včasih jo poskuša spraviti v posteljo.
To je težka naloga, saj je Lola rada dolgo pokonci. Hoče vrteti obroč, skakati, barvati..., predvsem pa žlobudrati. Ne more si umiti zob, ker ji je lev pojedel zobno ščetko, ne more se umiti, ker v kadi plavajo kiti, ne more v posteljo, ker nima pižame...
A Čarli Lolo "spravi" spat, pa čeprav se sprva zdi to nemogoče.
In vi? Vas je težko "spraviti" v posteljo? Ne morete in ne morete zaspati? Veste, kaj pomaga? Že naši stari starši so rekli, da moraš šteti ovčke, če želiš hitro zaspati. Prav! Pa smo se lotili in jih prešteli. Ampak NAJPREJ smo jih morali sploh narediti. Vzeli smo v roke glino in oblikovali čisto prave ovčke, ki še niso dobile končne podobe, ampak so se najprej odpravile na sušenje, potem pa tja, kamor glina sodi - v peč. Kakšne bodo naše ovčke, ko jih bomo končali, vam bomo pravočasno pokazali.
Vaši pravljičarji!
Včasih jo poskuša spraviti v posteljo.
To je težka naloga, saj je Lola rada dolgo pokonci. Hoče vrteti obroč, skakati, barvati..., predvsem pa žlobudrati. Ne more si umiti zob, ker ji je lev pojedel zobno ščetko, ne more se umiti, ker v kadi plavajo kiti, ne more v posteljo, ker nima pižame...
A Čarli Lolo "spravi" spat, pa čeprav se sprva zdi to nemogoče.
In vi? Vas je težko "spraviti" v posteljo? Ne morete in ne morete zaspati? Veste, kaj pomaga? Že naši stari starši so rekli, da moraš šteti ovčke, če želiš hitro zaspati. Prav! Pa smo se lotili in jih prešteli. Ampak NAJPREJ smo jih morali sploh narediti. Vzeli smo v roke glino in oblikovali čisto prave ovčke, ki še niso dobile končne podobe, ampak so se najprej odpravile na sušenje, potem pa tja, kamor glina sodi - v peč. Kakšne bodo naše ovčke, ko jih bomo končali, vam bomo pravočasno pokazali.
torek, 13. november 2012
Naročite se na:
Objave (Atom)