Drevo modrosti

Abeceda je bila v prvih dneh počitnic presrečna, da ima končno mir pred učenci in učiteljico. Njenih črk ni nihče več premikal, nihče obračal na glavo in nihče premetaval sem ter tja. Ves ljubi dan so lahko poležavale na omari in uživale v razkošju miru in tišine.
»Kako se to prileže!« se je črka a pobožala po utrujenem telesu. »In počitnice bodo trajale več kot dva meseca!«
Tudi druge črke so bile zadovoljne, da lahko od jutra do jutra v miru dremuckajo in se brezskrbno vdajajo brezdelju.
Toda zadovoljstvo je trajalo le tri dni. Postalo jim je dolgčas, zato so se odpravile na potep. Odpeljale so se na morje, obiskale jezero, se povzpele na gorski vrh in se ustavile na podeželju. Črka A je bila po potrebi šotor, črka H lestev, črka D pa debela kot deblo drevesa.

D kot drevo...d kot deblo...aha, ravno to je bila tema današnjega pravljičnega krožka. Pravljica, ki smo jo prebrali, je delo Ivana Sivca, ki nas je letos obiskal ob zaključku tekmovanja za bralno priznanje. Najraje ima modro-zeleno barvo, barvo modrosti. In le kdo je bolj moder kot sove, ki so jih ustvarili učenci 3. a z razredničarko Darjo Bastl. Seveda pa sove potrebujejo svoje drevo. In drevo smo jim ustvarili mi. Bilo je ogromno in debelo, s pisanim rjavim lubjem. Le poglejte si, kako je potekalo naše delo.

Vas zanima, kako mogočno drevo je nastalo? In kako so se počutile na njem modre sove? Naš gost je sceno pohvalil, pa tudi mi smo se počutili kar malo ponosni na svoje delo.

Vaši pravljičarji!