Nekje daleč na severu so v mestu na ledeni plošči živeli oče mrož, mama mrožka in sin mrožek, ki je imel eno majhno napako. Nikoli si ni hotel postriči nohtov. Res je, da mrožem nohti rastejo sila počasi, le milimeter na par let, ampak kljub temu, ko je moral mrožek v šolo, so bili že tako dolgi, da so se začele težave. Težave so se nadaljevale tudi, ko je mrožek iskal službo. Ves nesrečen je nekega dne v velikem mestu obsedel na obali in ni vedel, kaj bi s sabo. Zaslišal je prijetno glasbo. Napotil se je za zvoki, da bi si vsaj malo razvedril žalostno mrožjo dušo. Zagledal je koncertno dvorano, polno poslušalcev, in na odru orkester. Muzikantje so bili veseli, ko so zagledali mrožka z dolgimi nohti, saj so iskali nekoga, ki bi lahko brenkal na kontrabas. Tako se je mrožku končno nasmehnila sreča.
Tudi nam se je nasmehnila sreča. Odkrili smo namreč pismo, v katerem nam je Miklavž sicer sporočil, da nas ni mogel obiskati, nam pa je napovedal, da bo to storil Božičekj naslednji teden, če bomo le pridni. In res smo bili! Iz odpadnih plastenk smo si naredili čisto prave pingvinčke, ki bodo strumno čuvali naše novoletne smrečice ali pa opazovali, če se Božiček že približuje. Le poglejte, kakšne lepotce smo izdelali!
Vaši pravljičarji!
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Veseli bomo vašega komentarja!