Pa smo jo dočakali ...

... starejšo gospo, s pisanimi oblačili, z listjem na klobuku in polno košaro svežih plodov. V naše kraje je prispela jesen in z njo prenekatere lepote in radosti, v katerih lahko uživamo, če se le odpravimo na kratek sprehod v naravo.

Listje jesenskih dreves se odene v živopisane barve in nudi zavetje živalim, ki v tem času iščejo kaj za pod zob. Številna drevesa rodijo obilen sad, od katerega imajo korist vsa živa bitja. Tudi naša drevesca, s katerimi smo okrasili voščilnice, ki jih bomo ob priložnosti podarili upokojenim učiteljem naše šole, so polna naših pisanih želja. Naj jih ob svetovnem dnevu učiteljev veter raznosi na vse konce sveta!

A še prej v razmislek: ste se kdaj vprašali, zakaj nekateri jesenski plodovi padejo kar sami od sebe na tla? Pa tudi, kaj se z njimi dogaja, ko se znajdejo na naših krožnikih? Zanimiva, izvirna odgovora na to vprašanje se skrivata v zgodbah litovskega pisatelja Kestutisa Kasparavičiusa, ki smo ju prebrali za uvod v naše ustvarjanje. »Jablana« in »Sadje« sta »trapasti zgodbi«, ki se na prvi pogled zdita nemogoči, a v sebi skrivata marsikatero življenjsko modrost. Priporočamo v branje!

 Vaši pravljičarji!