petek, 26. april 2019

Življenje mora biti tudi malo ROZA

"A kdo da sem? 46 let, 165 cm, 67 kg, oči rjave, lasje neumiti. Rodil sem se na dan, ki je bil takrat, ko se je to zgodilo, državni praznik, imenovan Dan mladosti oziroma rojstni dan maršala Tita. Bilo je ravno deset let po koncu grozljive Druge svetovne vojne, ko je življenje počasi začenjalo teči spet vsaj kolikor toliko normalno. In ko se je na drugi strani Atlantika rodil rock'n'roll. Luč pomladnega dneva (ali pa so bile to luči porodnišnice?) sem zagledal v Ljubljani, a že s sedmimi meseci sem se z mamo in staro mamo preselil v Muenchen, kjer je mama dobila službo. Nakar sem se nekaj let neverjetno veliko vozil med Muenchnom in Podhosto, vasjo pod Kočevskim Rogom, kjer sta živela stric Jože in teta Tina. Potem sem bil zagrizen tabornik. Potem sem v sedmem razredu skušal napisati sonetni venec. Potem je sledilo vse ostalo."

Vse to in še mnogo več je Andrej Rozman Roza, ki bo 10. maja naš gost. Mi smo se na njegov obisk pripravili tako, da smo prebirali njegovo najnovejšo knjigo pesmi Rimuzine in črkolazen in črke za njegovo dobrodošlico izdelali kar sami! Še v barve jih oblečemo in napis, ki se razteza v naslovi te objave, bo tu!








Vaši pravljičarji!

Pisane hobotnice za dobrodelni namen

Poznate projekt Hobotnica? Pisane, zavite in prisrčne hobotnice , ki jih kvačkajo prostovoljke  v Sloveniji, imajo poseben pomen. Koristen in namenjen čisto najmlajšimi med nami – nedonošenim dojenčkom. Pobudnica projekta v Sloveniji, Tjaša Bevc, je kvačkane hobotnice opazila na spletu. Projekt kvačkanja hobotnic se je začel leta 2013 na Danskem. Do danes so jih ustvarili že več kot 27.000. Ko so prvo hobotnico položili k nedonošenčku, so se kmalu pokazali pozitivni terapevtski učinki, zato so s projektom začele tudi ostale evropske države. Od septembra 2017 projekt uradno poteka tudi pri nas. Da nedonošenčki dobijo prav hobotnice, je zaradi zavitih lovk, ki spominjajo na popkovino v maternici.
Tudi na naši šoli bomo starše, stare starše in ostale povabili v mesecu maju na delavnici izdelave teh ljubkih hobotnic. Mi smo se na to že pripravili s pisanimi hobotnicami iz papirja, ki bodo krasile vabilo na delavnici. Poznate tudi vi koga, ki kvačka? Povabite ga zraven, veseli bomo vsakih pridnih rok!








Vaši pravljičarji!

ponedeljek, 15. april 2019

Pesniška ustvarjalnica mladih pravljičarjev

Kaj je majhno in kaj je veliko? smo se tokrat spraševali mladi pravljičarji.

V zgodbi Mali, veliki in velikan Klausa Kordona izvemo, da je od vsega še zdaleč najmanj pomembna telesna velikost. Največji je tisti, ki ima veliko srce in ga je pripravljen deliti z drugimi. Človeku je vse lepše, če stvari počne v dvoje oziroma v družbi!

Da iz malega počasi (z)raste veliko, se je zavedal tudi Tone Pavček. Male glave hitro zrastejo in prerastejo - male rokave, male težave, male besede in male razrede.

A kaj se zgodi potem? Mladi pravljičarji smo priredili pesniško tekmovanje z naslovom "Veliko živi v veliki šoli." Vsak je prispeval svojo pesmico in na koncu smo s tajnim glasovanjem izbrali najboljšo - Enejevo. Preberite si jo spodaj:

"Veliko živi v veliki šoli.
Veliki razredi,
največji učitelj Fredi,
gigantska stranišča,
še večja igrišča

in naokoli

kot v šoli,
velikanske stezice,
ogromne police,
gromozanski zvezki
in še večji zrezki.

Veliko živi v veliki šoli."




Vaši pravljičarji!