V zgodbi Mali, veliki in velikan Klausa Kordona izvemo, da je od vsega še zdaleč najmanj pomembna telesna velikost. Največji je tisti, ki ima veliko srce in ga je pripravljen deliti z drugimi. Človeku je vse lepše, če stvari počne v dvoje oziroma v družbi!
Da iz malega počasi (z)raste veliko, se je zavedal tudi Tone Pavček. Male glave hitro zrastejo in prerastejo - male rokave, male težave, male besede in male razrede.
A kaj se zgodi potem? Mladi pravljičarji smo priredili pesniško tekmovanje z naslovom "Veliko živi v veliki šoli." Vsak je prispeval svojo pesmico in na koncu smo s tajnim glasovanjem izbrali najboljšo - Enejevo. Preberite si jo spodaj:
"Veliko živi v veliki šoli.
Veliki razredi,
največji učitelj Fredi,
gigantska stranišča,
še večja igrišča
in naokoli
kot v šoli,
velikanske stezice,
ogromne police,
gromozanski zvezki
in še večji zrezki.
Veliko živi v veliki šoli."
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Veseli bomo vašega komentarja!