Slovenski pravljični junaki I.

Imate radi uganke? Imate radi pravljice? Če združimo prvo in drugo, nastane prav zanimiva urica, ki smo jo tokrat preživeli v družbi slovenskih pravljičnih junakov. Ko sta nas naši mentorici povprašali, katere poznamo, smo se spomnili na Muco Copatarico, Mačka Murija, Kekca, Pedenjpeda, pa Anico in še nekaj drugih. Ko pa sta nas s pomočjo ugank povprašali še o nekaterih, smo se z veseljem spomnili, da smo jih v nižjih razredih že prebirali. Le malo smo pozabili na njih. 
Pa vi, ali veste, kdo je ta knjižni junak?

"Bil je pošten in pravičen kralj. Spi pod goro Peco na Koroškem. Ko se bo njegova brada devetkrat ovila okrog mize, bo zopet zavladal."

Kaj pa ta?

"Bil je šibek pastirček. Nekega dne je pred soncem zaščitil vilo. Podarila mu je nadnaravno moč."
In ta?

"Živi pri učitelju in njegovi družini. Obiskuje medvedjo šolo. Ko je igral šah, je pojedel polovico šahovskih figur."

Če ste ugotovili, da je prvi kralj Matjaž, drugi Peter Klepec, tretji pa Piki Jakob, ste na dobri poti, da tudi vi postanete pravljičarji. S pomočjo ugank smo spoznali še Martina Krpana, Mojco Pokrajculjo, Pika dinozavra, Sapramiško, Tacamuco, sovico Oko, Jurija Murija ter še mnogo drugih. Prebrskali smo njihove knjige in se prepričali, kako veliko bogastvo se skriva v pravljicah in kako čudovite pravljičarje premoremo na Slovenskem.

Naši mentorici sta se odločili, da izdelamo veliko pregrinjalo slovenskih pravljičnih junakov. Vsak izmed nas je enega izmed knjižnih junakov prenesel najprej na papir, nato pa še na blago. Več vam ne razkrijemo, le poglejte pa si, kako zavzeto smo se naloge lotili. Več vam pokažemo naslednjič, ko se bo naše delo nadaljevalo.

Vaši pravljičarji!

Prav posebna pošast

Bliža se noč čarovnic in na našem zadnjem srečanju pred počitnicami smo morali biti vsaj malo straaašni. Zato smo za začetek našega pravljičnega srečanja poslušali pravljico o Galu, ki se boji pošasti. Neke noči pa izpod njegove postelje pokuka prav posebna pošast. Smešna in kosmata, navihana in okrogla, vesela in prijazna. Prav nič ni podobna tistim, ki jih je Gal videl na televiziji…

Se tudi vi bojite pošasti, ki kukajo izpod postelje? Ali kakšnih drugih? Nee, prav nič strašne niso bile pošasti, ki smo jih naredili tokrat. Vzeli smo tulce in jih spremenili v ljubke pošasti. Dali smo domišljiji prosto pot in lepili, rezali, barvali. Kaj je nastalo, si oglejte na spodnjih fotografijah.

Pa en straaašen pozdrav,
vaši pravljičarji!

Buče, straaaaaaaaaašne buče

V Aljinem vrtcu vlada velika napetost. Otroci so ves teden risali in izdelovali nenavadne stvari, pripravljali so se na ples duhov. V igralnici bodo celo prenočili. Alja jim pripoveduje o svoji zvezdici, ki ji jo je nekoč podaril očka. Nanjo naj bi mislila takrat, ko jo je strah. Po plesu duhov, pošasti in vampirjev razodene Alja otrokom še en trik, ki pomaga premagati strah pred temo. In to je...  PRIŽGANA LUČ.

Kmalu bo čas v letu, ko nas je vseh malo tudi strah. Prihaja namreč noč čarovnic, a buče so tu že prej. Bohotijo se na mizi za okras, zelene, rumene, oranžne, zavite, okrogle, pisane. Mi smo se jih lotili s škarjami, lepilom in veliko domišljije. Vas zanima, kakšne so nastale? Poglejte si jih na spodnjih fotografijah. Krasile bodo naše sobe in nas spominjale na kratko urico, ki smo jo preživeli s straaašnimi duhovi, pošastmi in vampirji.

Vaši pravljičarji!

Pa smo spet tu!

Pozdravljeni v novem šolskem letu!

Skrajni čas je že bil, da se spet srečamo v pravljični ustvarjalnici. Čeprav smo med počitnicami in v mesecu septembru vsi pridno prebirali pravljice, pa tudi ustvarjali smo, smo vsi skupaj komaj čakali na pravljice in ustvarjanje, za kar skrbita naši mentorici, gospa Alena in gospa Urška.

Z nekaterimi se bomo to šolsko leto srečevali prvič, z drugimi drugič ali tretjič. In kaj bomo počeli? V prvem delu našega druženja bomo prebirali pravljice, pesmice in zgodbe, v drugem delu pa ustvarjali iz najrazličnejših materialov. Dobivali se bomo vsak torek ob 15.30, naš krožek pa se bo zaključil ob 16.15.
Vabimo vas, da naš spletni dnevnik redno spremljate, saj bomo vsak teden objavljali poročila in fotografije dogajanja pri krožku. Veseli pa bomo tudi vaših odzivov, zato nam le namenite kakšno besedo!

Prvič smo se pravljični ustvarjalci zbrali prvi torek v oktobru in se spomnili na dooolgo vroče poletje, ki je že zdavnaj minilo, zdaj pa je k nam že skorajda prišla zima. Poznate zgodbico o ribici, imenovanem Ribek? Ribek  je bil majhna riba, a ker je imel bogato domišljijo, je znal pripovedovati velike zgodbe. Vedno je zamujal v šolo. Toda za učiteljico je vsakič znova našel nov izgovor: ali je skakal v vodo z delfini, ali ga je ujela sipa, ali so ga zaprli v skrinjo z zakladom...

A nekega dne se je Ribek ujel v ribiško mrežo. Ko je ves preplašen iskal pot domov, je samo sledil svojim zgodbam, ki so jih med seboj pripovedovali morski prebivalci. 

Naj bo dovolj! Sami si preberite to zanimivo pravljico. Mi pa smo si izdelali ... kaj drugega kot ribe: ene so postale knjižna kazala, druge pa magnetki iz majhnih kamenčkov. Le kaj nam bosta naši mentorici pripravili naslednji teden?

Vaši pravljičarji!

Pravljična noč s sovico Oko

Končno se je zgodila noč, ki smo jo pravljičarji pod vodstvom naših mentoric Alene Munda in Urške Sotler in v družbi sovice Oke nestrpno pričakovali. Tako se je 31. maja in 1. junija zgodila pravljična noč s sovico Oko. Pravzaprav smo jo pričakovali kar celo šolsko leto in zelo nas je zanimalo, kaj vse sta nam pripravili naši mentorici. Vedeli smo, da bomo brali pravljice in ustvarjali, kot to vedno počnemo na naših tedenskih druženjih, a kaj nam še pripravljata, je bilo presenečenje. In bilo je krasno!

Tisti, ki ne hodite k pravljičnem krožku, sploh ne veste, kako imenitno je prespati v šoli in početi še tisoč zanimivih stvari. Začelo se je popoldan, ko smo se vsi skupaj zbrali v šolski knjižnici. Po pravljici smo sledili vonju, ki se je vil iz šolske kuhinje, saj so palačinke že čakale na nas. Po obilni večerji smo ustvarjali tako in drugače: izdelali smo si ročno lutko sovico, malo zaplesali, zaigrali, v gospodinjski učilnici pa smo pripravljali sladke dobrote: z nekaterimi smo se posladkali sami, pomislili pa smo tudi na naše starše in jim spekli piškotke. Hrane ni in ni zmanjkalo! Vsi smo s sabo prinesli kaj sladkega, zato je gospo Aleno in Urško kar malo skrbelo za naše želodčke. Po umivanju smo zlezli v »postelje« in brali svoje najljubše knjige z nočnimi svetilkami. Poslušali smo pravljico za lahko noč, se pogovorili in en dva tri, ura je bila kar krepko čez enajst. A to nas ni ustavilo, da se ne bi naslednje jutro prvi zbudili že ob šestih, ko je skozi okno pokukalo sonce. Kmalu smo že vsi pridno telovadili, nato pa dan začeli s pravljico. Po zajtrku je bil na vrsti lov za sladkim zakladom, nato pa naloga za naše možgančke. Nekoč je živela sova … je bil naslov pravljice ali pesmice, ki je morala nastati v vsaki izmed šestih skupin. Krasne pesmice in zgodbice so nastale, ki si jih lahko preberete spodaj. In že je bil čas, ko so se pred šolsko knjižnico zbrali naši starši, da bi izvedeli, kako lepo smo se imeli na naši pravljični noči. Staršem smo zapeli Čuk se je oženil, jih pogostili s sladkimi dobrotami ter jim prebrali pesmice in zgodbice o sovah, ki so nastale. Da pa bomo vselej v knjigah, ki jih prebiramo, našli stran, kjer smo ostali, sta poskrbeli gospa Urška in Alena, saj smo vsi prejeli čudovita »sovja« knjižna kazala. 

To je bilo naše pravljično leto. Nadvse smo uživali pri branju ion poslušanju pravljic ter pri ustvarjanju. Vidimo se naslednje leto na pravljični ustvarjalnici!

SOVA 

Živela je sova, ta je bila vdova,

vedno se v luknjico je skrila

in se z volneno odejo pokrila.

Ko sonce je zašlo,

so se miši v luknjice poskrile,

da jih sove ne bi dobile.

Ko sonce spet je vzšlo,

sova domov se je vrnila

in se s toplo odejo pokrila.

En, dva, tri je zaspala

in sanjala,

da je še sovica mala.

Spet prišla je temna noč

in sovica je odskakljala

daleč proč.

SOVA PONOČI NE SPI 

Polnoč je.

Sove kričijo in se veselijo,

ker miši lovijo.

Pojedina jih čaka,

to bo prav slastna omaka.

Sove miši lovijo

in se smejijo.

Po temnem gozdu se podijo

in se veselijo.

Ko sonce vzide,

sove z veje odhitijo.

Zjutraj že sladko spijo,

miši uiti pustijo.

Sove miši lovijo

in se smejijo.

Zvonček v uri zazvoni

in pesmica sladko zaspi.

Vabimo vas, da si ogledate GALERIJO fotografij na naši spletni strani.

Vaši pravljičarji!

V ponedeljek, 27. maja ...

... nima pravljičnega krožka nobena skupina, saj se pripravljamo na NOČ BRANJA S SOVICO OKO, ki se bo zgodila v petek in soboto, 31. maja, in 1. junija.
Komaj čakamo!

Vaši pravljičarji!

Sladke jagodke

Katka je šolarka, ki zelo rada računa, bere in piše. Kadar piše včasih ne ve, ali mora pred besedo napisati predlog s ali predlog z. Pomaga si z zelenjavo, ki raste na njihovem vrtu. Imajo  gredice s cvetačo, korenjem, špinačo, solato, kumaricami, paradižnikom, z bučkami, brokolijem, grahom ... 

Pravljičarji pa smo v zgodbici pogrešali gredico z jagodami, zato smo se odločili, da jih naredimo sami. Res je, da se z našimi jagodami nismo mogli posladkati, lahko pa nam bodo služile kot obesek za ključe.

Vaši pravljičarji!