Le kaj bi brez prijateljev?

Na zelenem listu sta se srečali prijazna in godrnjava pikapolonica, ki je hotela sama pojesti vse listne uši. Prijazna pikapolonica jo je poskušala prepričati, da jih je dovolj za obe, vendar je godrnjava ni poslušala. Hotela se je prepirati in tepsti, zato se je odpravila po svetu. Izzivala je različne živali, a na koncu se je vsake ustrašila. Gromozanski kit se najprej zanjo ni zmenil, ko pa je je imel dovolj, jo je močno udaril in godrnjavo pikapolonico je odnesla daleč na nazaj na kopno. Tam je spet srečala  prijazno pikapolonico, klofuta pa ji je pomagala do spoznanja, da morajo prijatelji stvari med seboj deliti in da se ne smejo prepirati.

 

In vi? Imate pravega prijatelja, s katerim lahko delite vse? Včasih na to kar malo pozabimo. A naše pravljične urice, kjer moramo vse deliti med sabo, saj imamo vedno premalo flomastrov, pa lepila, so pravi preizkus za nas. Tudi tokrat je bilo tako, a smo si prijazno pomagali in med sabo delili. Če je bila glavna junakinja naše pravljice pikapolonica, smo jih izdelali tudi mi. Med poletjem so pridni učenci nabirali kamne za Savinjo, danes pa so iz njih nastale "kamnite" pikapolonice. Nam bodo prinašale srečo, vam pa prav gotovo veselje!

Vaši pravljičarji!